Doktorski študij na Oddelku za slovenistiko
Doktorski študij na področju Slovenistika je zasnovan kot poglobitev in nadgradnja drugostopenjskega magistrskega študija slovenistike, in sicer na enem od treh področjih:
- jezikoslovje,
- literarne vede in
- didaktika jezika ali književnosti.
Njegov cilj je oblikovanje vrhunsko usposobljenih znanstvenikov raziskovalcev in pedagoških delavcev, usposobljenih za mednarodno primerljivo raziskovanje aktualnih teoretskih in praktičnih problemov na področju slovenistike.
Štiriletni doktorski študij na enem od treh izbranih področij je umeščen v okvirni program Humanistika in družboslovje. Individualni študijski načrt kandidat izoblikuje skupaj z izbranim mentorjem. Tako študent na področju Slovenistika vpiše dva temeljna predmeta (2x 10 KT), dva izbirna doktorska seminarja (2x 10 KT) in zunanji izbirni predmet (10 KT). Temeljna predmeta izbira glede na izbrano področje študija. Tisti, ki se vpisuje na doktorski študij jezikoslovja, izbere temeljna predmeta Metodologija slovenističnega jezikoslovja in Jezikoslovne smeri 20. stoletja v slovenskem jezikoslovju, na literarnovednem področju sta temeljna predmeta Metodologija slovenistične literarne vede in Teorija in prakse literarnega zgodovinopisja; če pa se vpisuje na doktorski študij didaktike jezika in književnosti, poleg temeljnega predmeta Didaktika slovenskega jezika in književnost v dogovoru z mentorjem izbere še enega izmed štirih temeljnih predmetov s področja jezikoslovje ali literarne vede.
Izbirni doktorski seminarji predstavljajo konkretizacijo temeljnih metodoloških in teoretičnih pristopov. Njihova vsebina je povezana s temo doktorske disertacije in se v sodelovanju s študijskim mentorjem določa individualno za vsakega kandidata. Doktorski seminarji so zastavljeni kot aktivno sodelovanje nosilcev in izvajalcev predmeta s kandidatom v analitični znanstvenoraziskovalni obravnavi konkretnih tem oziroma znanstvenih problemov, vezanih na temo disertacije. Končni izdelki seminarskih del so hkrati tudi potencialna poglavja nastajajočega doktorskega dela. Podoben način dela velja za zunanji izbirni predmet, ki se od doktorskih seminarjev razlikuje predvsem v določilu, da ga kandidat skupaj z mentorjem izbere praviloma na eni od drugih domačih ali tujih univerz ali raziskovalnih ustanov, kar mu omogoči spoznavanje različnih raziskovalnih praks in raziskovanje v njih.
Največji delež doktorskega študija (180 KT) je namenjen individualnemu raziskovalnemu delu, pri katerem kandidat pod vodstvom mentorja pripravlja doktorsko disertacijo. V času doktorskega študija je predvideno tudi tvorno raziskovalno delo v projektih, pisanje raziskovalnih poročil, recenzij in tudi razprav, še zlasti v okviru teme prijavljenega študija.
Vse podrobnejše napotke glede vpisa, vsebin in poteka doktorskega študija najdete na tej povezavi.
