Profesorji in profesorice, sodelavci in sodelavke Oddelka za slovenistiko smo vključeni v številne programske skupine in raziskovalne projekte, katerih rezultate objavljamo v znanstvenih monografijah, simpozijskih zbornikih, znanstvenih revijah …, s svojimi raziskavami pa seznanjamo tudi šolski prostor in širšo javnost. Oddelek za slovenistiko je tudi organizator dveh osrednjih slovenističnih srečanj, to sta mednarodni Simpozij Obdobja in Seminar slovenskega jezika, literature in kulture. Svoje raziskave objavljamo v osrednjih slovenističnih znanstvenih revijah za jezikoslovje in literarno vedo, to sta Slavistična revija in Jezik in slovstvo.
Simpozij Obdobja je osrednje tridnevno mednarodno znanstveno slovenistično srečanje. Od leta 1979 ga organizira Oddelek za slovenistiko, ki predlaga in izbere vsakoletno temo prireditve. Simpozij je namenjen domačim in tujim jezikoslovcem, literarnim zgodovinarjem in teoretikom ter drugim humanistom in družboslovcem. Med 30 in 120 udeležencev vsako leto razpravlja o izbranih jezikoslovnih, literarnovednih in širših kulturoloških vprašanjih. Prispevki so prosto dostopni v znanstveni monografiji na simpozijski spletni strani. Več o simpoziju.
Seminar slovenskega jezika, literature in kulture je dvotedenska strokovna prireditev, ki jo že od leta 1965 organizira Oddelek za slovenistiko v prvi polovici meseca julija. Namenjena je strokovni javnosti iz tujine, zlasti tujim slovenistom, tudi slavistom – od študentov, univerzitetnih učiteljev, delavcev v izobraževanju in kulturi iz slovenskega zamejstva do prevajalcev in raziskovalcev (vsako leto do 120 udeležencev iz približno 25 držav). Namen prireditve je udeležencem predstaviti najnovejša dognanja o slovenskem jeziku, literaturi in kulturi, ki so osredotočena na vsako leto posebej izbrano krovno temo prireditve, ter posredovati in poglobiti njihovo jezikovno znanje ter literarno in kulturnozgodovinsko vedenje. V posebnem razdelku Parada mladih se predstavijo tudi študentje s svojim raziskovalnim delom. Predavanja so prosto dostopna v strokovni monografiji na seminarski spletni strani in na spletnem portalu Videolectures. Več o seminarju.
Interaktivna karta slovenskih narečnih besedil (IKNB): Stara kmečka hiša je rastoča (= dopolnjujoča se) interaktivna (avdio posnetki, fonetične transkripcije, glasovne poknjižitve, analize nekaterih besedil) karta slovenskih narečnih besedil o stari kmečki hiši. Pripravljajo jo študentje slovenistike pod mentorstvom prof. dr. Vere Smole. Uporablja se tudi kot študijsko gradivo za več predmetov na slovenistiki, zanimiva pa je za vse, ki želijo na enem mestu poslušati različne slovenske narečne govore. Aplikacija je nastala v sodelovanju s Fakulteto za računalništvo in informatiko UL (več v zavihku O spletni aplikaciji).
Slovar starega orodja v govoru Loškega Potoka (SSOLP) je spletna aplikacija. Nastala je kot rezultat štirimesečnega projekta Študentski inovativni projekt za družbeno korist (ŠIPK) 2016–18; vodja prof. dr. Vera Smole (več v zavihku O projektu). Zaradi interdisciplinarnega pristopa je slovar narejen z uporabo novih medijev (slikovno, avdio in video gradivo) in medleksemskih povezav (z aktivnimi kazalkami).
Slavistična revija, »časopis za jezikoslovje in literarne vede«, izhaja od leta 1948, financira jo Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, številke so sproti prosto dostopne na spletu, tako tudi njen celotni arhiv. Med slovenskimi humanističnimi revijami, ki jih indeksira Scopus, je SR zaradi rednega izhajanja, strogega recenziranja in mednarodne vidnosti uvrščena zelo visoko ali celo najvišje in se avtorjem zato objava v njej obrestuje; med avtorji so tudi najboljši diplomanti in magistranti. V uredništvu po tradiciji prevladujejo profesorji s slovenistike in slavistike FF UL, v preteklosti so bili to prvi predstavniki slovenskega jezikoslovja in literarne vede Jože Toporišič, Franc Zadravec, Boris Paternu idr.
Jezik in slovstvo je osrednja strokovna in znanstvena slovenistična revija, ki od leta 1955 izhaja pod okriljem Slavističnega društva Slovenije. V njej so objavljeni najrazličnejši prispevki o slovenskem jeziku, literaturi in s tem povezani pedagoški teoriji in praksi. Članki morajo zadostovati visokim strokovnim in znanstvenim kriterijem, za kar skrbi recenzentki postopek. Revija je vključena v vse najpomembnejše podatkovne baze: Scopus, Erich plus, MLA itd. JiS vsakoletno izda tudi eno tematsko številko (npr. v letu 2018 je bila 3/4. številka v celoti posvečena skladnji slovenskega jezika, v letu 2020 pa starejšemu slovenskemu slovstvu od 16. stoletja do romantike), s katero uredniški odbor skrbi za zapolnjevanje vrzeli na področju raziskovanja slovenskega jezika, literature in didaktike, med drugim pa tudi za dopolnjevanje študijskega gradiva študentov slovenistike in drugih sorodnih področij. Na leto izidejo 4 številke, ki so prosto dostopne tudi v spletni obliki.
Stanovska organizacija, ki povezuje sloveniste in slaviste po celi Sloveniji, je Zveza društev Slavistično društvo Slovenije ali tradicionalno (od leta 1934 dalje) Slavistično društvo Slovenije. Sedež društva je na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, kar je v veliki meri prispevalo k temu, da so učitelji na slovenistiki prevzemali vodilne funkcije v društvu; živahna je tudi študentska sekcija.
Slavistično društvo izdaja dve strokovni reviji, Slavistično revijo in Jezik in slovstvo (po štiri številke letno), zbornik predavanj z vsakoletnega kongresa in zbirko Slavistična knjižnica, v njegovem okviru od leta 2007 poteka projekt pospletenja slovenske literarne klasike Wikivir, ki ga podpira Ministrstvo za kulturo in pri njem sodelujejo študentje z naše slovenistike. Za dnevno strokovno komunikacijo društvo uporablja diskusijski forum Slovlit s 1700 naročniki.
