Pogovor Zdravilo za »belo kugo«, pogovor o spolnih in reproduktivnih pravicah nekoč in danes

V prostorih Založbe Goga v Novem mestu je 18. julija 2023 potekal pogovor z naslovom Zdravilo za »belo kugo«, pogovor o spolnih in reproduktivnih pravicah nekoč in danes. Pogovor je bil povezan s predstavitvijo knjige Ane Cergol Paradiž "Bela kuga" : ilegalni abortusi in zmanjševanje rodnosti na Slovenskem v obdobju med obema vojnama.

Mag. Tea Hvala je vodila pogovor, v katerem sta poleg dr. Ane Cergol Paradiž sodelovali še socialna psihologinja dr. Metka Mencin in specialistka spolne medicine in medicinska seksologinja dr. Gabrijela Simetinger. Sogovornice so se dotaknile zgodovinskih tem in predstavile današnji položaj. Odgovorile so na vprašanja odnosa do umetne prekinitve nosečnosti in o predlogu mednarodne konvencije o spolnih pravicah. Metka Mencin je predstavila vzroke za močan angažma ob sprejemanju Ustave Republike Slovenije po osamosvojitvi, kjer je bila želja in potreba, da se pravice, povezane z umetno prekinitvijo nosečnosti, uveljavijo kot ustavna kategorija in da se ne zmanjša stopnja pravic, kot je bila po ustavi iz leta 1974. Ob predstavljanju današnjega položaja je bilo ugotovljeno, da ugovor vesti pri nas ne predstavlja velikega problema, občasno se pojavi, ni pa tako razširjen in omejevalen kot npr. na Hrvaškem. Nasprotniki pravice do umetne prekinitve nosečnosti v vzhodni Evropi se pri svojem nasprotovanju naslanjajo na trditev, da je to prinesel komunizem in da je bila ta pravica »pridobljena« od zgoraj, torej od države in ne kot rezultat prizadevanj družbe. Vsaj v primeru Jugoslavije/Slovenije, to ne velja, čeprav je npr. v zahodni historiografiji Jugoslavija postavljena v isto skupino kot ostale nekdanje socialistične/komunistične države.
Dejstvo je, da dovoljena umetna prekinitev zmanjšuje medicinske težave, saj so postopki narejeni strokovno. Prepoved umetne prekinitve nosečnosti običajno pomeni veliko medicinskih zapletov, predvsem pa veliko hipokrizije in moraliziranja, ki smo mu bili priča v preteklosti in tudi danes. V Sloveniji je bila od šestdesetih let 20. stoletja izvajana ustrezna zdravstvena in socialna politika in število umetnih prekinitev nosečnosti je pri nas majhno.

Foto B. Balkovec