Podelitev priznanj Filozofske fakultete za leto 2024

V petek, 20. 12. 2024, je dekanja Filozofske fakultete (FF) prof. dr. Mojca Schlamberger Brezar v sklopu novoletnega sprejema podelila priznanja Filozofske fakultete za leto 2024. Letos so priznanja prejeli naslednje nagrajenke in nagrajenci:

priznanje za življenjsko delo so prejeli:

• prof. dr. Vlasta Novak Zabukovec (Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo FF),

• prof. dr. Sonja Pečjak (Oddelek za psihologijo FF),

• prof. dr. Janko Muršak (Oddelek za pedagogiko in andragogiko FF),

zlato diplomo Filozofske fakultete je prejela ga. Majda Stanovnik Blinc (Oddelek za primerjalno književnost in literarno teorijo FF),

priznanje za enkratni dosežek je prejela izr. prof. dr. Adriana Mezeg (Oddelek za prevajalstvo FF),

priznanje za pedagoško in raziskovalno delo so prejeli: 

• prof. dr. Katja Vintar Mally (Oddelek za geografijo FF),

• prof. dr. Uršula Lipovec Čebron (Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo FF),

• dr. Mladen Pavičić (Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik FF),

priznanje za strokovno delo so prejeli: 

• ga. Martina Strnad (vodja Kadrovske službe FF),

• ga. Kristina Pegan Vičič (knjižnica Oddelka za anglistiko in amerikanistiko FF),

• mag. Ana Marija Lamut (knjižnica Oddelka za zgodovino FF, namestnica vodje Osrednje humanistične knjižnice FF).

Vsem prejemnicam in prejemnikom priznanj iskrene čestitke!

Kratke obrazložitve prejetih priznanj

prof. dr. Vlasta Novak Zabukovec

Prof. dr. Vlasta Zabukovec prihaja z Oddelka za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo. Njeno področje habilitacije je pedagoška psihologija, predavala pa je različne predmete: kognitivna psihologija,, razvojna psihologija, študij uporabnikov, osnove psihologije, osnove statistike za bibliotekarje-informatike … Raziskovalno se je ukvarjala zlasti s področji šolskih knjižnic, kompetenc knjižničarjev, informacijske pismenosti ter sodelovala v številnih projektih, njeno pomembno raziskovalno področje pa je povezano s komunikacijo v izobraževalnem kontekstu. Posegala je tudi na področje športne psihologije in prometne psihologije, bila je predsednica Akademskega zbora Filozofske fakultete, predsednica komisije za kakovost in članica zunanjih evalvacijskih komisij Nacionalne komisije za kakovost v visokem šolstvu, aktivna v delovni skupini za tutorstvo, predsednica Društva psihologov Slovenije, članica Sveta za preventivno vzgojo v cestnem prometu, aktivna pri Modri univerzi, vodila je mednarodne raziskovalne projekte … V avtorstvu ali soavtorstvu se je podpisala pod več kot 250 znanstvenih prispevkov, bila je mentorica, somentorica, skratka, čudovita profesorica.

prof. dr. Sonja Pečjak

Težišče znanstvenega dela prof. dr. Sonje Pečjak je usmerjeno predvsem v raziskovanje psihologije branja in bralne pismenosti, pa tudi v evalvacijo kurikularnih rešitev, samoregulacijo učenja, emocionalno inteligentnost, medvrstniško nasilje, šolsko klimo, procese pri kairernem odločanju in še o mnogočem – njeni raziskovalni dosežki so deležni velike odmevnosti. Pri svojem pedagoškem delu si kot avtorica oz. soavtorica učbenikov neprestano prizadeva za izboljšanje kakovosti pedagoškega procesa. Prof. dr. Sonja Pečjak s svojim obsežnim in uspešnim pedagoškim, znanstvenim in strokovnim delom dosega nadpovprečne rezultate na področju otroške psihologije, skrbi za nove rodove psihologov, kot znanstvenica razvija svojo stroke, njeno delo je odmevno tako v domačem kot mednarodnem prostoru. S svojim delom je zagotovo pripomogla k odličnosti fakultete – so prepričani predlagatelji na Oddelku za psihologijo.

prof. dr. Janko Muršak

Prof. dr. Janko Muršak je v času svojega službovanja na Filozofski fakulteti bil predan in angažiran sodelavec, aktiven v organih upravljanja oddelka in fakultete. Predlagatelji zlasti izpostavljajo njegovo pedagoško in mentorsko delo s študenti in študentkami, njegova predavanja so bila vselej preplet teoretskih konceptov in aktualnega dogajanja, pogosto začinjena s ščepom humorja in satire, kar je pri slušateljih spodbujalo poglobljene razmisleke. Njegovo delo predstavlja pomemben prispevek na področju poklicne pedagogike in andragogike, na nekaterih raziskovalnih področjih je bil pionir, saj je z odlično povezavo med različnimi področji odpiral nove prostore za refleksije. Kot visokošolskega učitelja stag a krasili zavezanost k znanosti in izjemen občutek za učeče vseh starosti. Številnim generacijam pedagogov in andragogov in tistim, ki so se v različnih obdobjih življenja odločali za učiteljski poklic, je približeval vprašanja poklicev, poklicne socializacije in identitete – so zapisali v utemeljitvi njegovi kolegice in kolegi z Oddelka za pedagogiko in andragogiko.

ga. Majda Stanovnik Blinc

Ga. Majda Stanovnik Blinc se je že od sredine 50. let začela uveljavljati kot prevajalka angleške in ameriške književnosti, za svojo diplomsko nalogo o Oscarju Wildu pa je prejela Prešernovo nagrado za študente. Leta 1973 se je zaposlila kot raziskovalka na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU in tam ostala vse do upokojitve. Na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo je od začetka 90. let predavala predmet Literarni prevod, pri čemer je njeno delo bilo pionirsko, saj je temeljilo zlasti na njenih lastnih raziskavah. Kot članica Društva slovenskih književnih prevajalcev (nekaj časa tudi njegova predsednica in od leta 2005 častna članica) je v svoje delo uvedla tudi mladi rod. Sourejala je knjižno zbirko Literarni leksikon, sodelovala v urejanju zbirke Sto Romanov in bila članica uredniškega odbora revije Primerjalna književnost. Ga. Majda Stanovnik Blinc je bistveno prispevala k razvoju primerjalne književnosti na Filozofski fakulteti ter pomembno pripomogla k njenemu ugledu, so zapisali na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo.

izr. prof. dr. Adriana Mezeg

Izr. prof. dr. Adriana Mezeg je z Matejem Škorjakom s Slovenskega oddelka Generalnega direktorata za prevajanje pri Evropski komisiji in Petro Hrovat Hristovski z Gimnazije Poljane v študijskem letu 2023/24 vodila projekt Sing-a- Vision (Zavižaj vizijo), namenjen povezovanju prevajanja z glasbenimi in multimedijskimi veščinami. V projekt se je vključilo 822 dijakov s 37 srednjih šol z vse Slovenije. Prevajali so pesmi iz angleščine, francoščine, italijanščine, nemščine, latinščine, stare grščine, španščine in madžarščine, jih uglasbili in na koncu izvedli in pripravili še videospote. Pri pregledovanju, popravljanju in ocenjevanju prevodov je sodelovalo 34 študentov Filozofske fakultete pod mentorstvom trinajstih profesorjev. Delo dr. Ane Mezeg in sodelavcev je primer dobre prakse promocije Filozofske fakultete in njenih študijskih programov.

dr. Mladen Pavičić 

Dr. Mladen Pavičić je izredno strokoven, zanesljiv, ustvarjalen sodelavec, ki s svojim dolgoletnim kakovostnim pedagoškim in raziskovalnim delom izjemno konstruktivno prispeva k ugledu Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani tako v univerzitetnem okolju kot tudi širšem mednarodnem prostoru, zlasti na Madžarskem in Poljskem, uspešno skrbi za stalen razvoj in ugled slovenistike na Madžarskem ter krepi slovensko-madžarske akademske stike, posebej s Filozofsko fakulteto. Zaradi njegovih izjemnih večdesetletnih dosežkov mu Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani podeli priznanje Filozofske fakultete za pedagoško in raziskovalno delo.

prof. dr. Katja Vintar Mally 

Prof. dr. Katja Vintar Mally, ki jo je predlagal Oddelek za geografijo, izkazuje bogato znanstveno bibliografijo, mednarodno odmevnost svojega znanstveno-raziskovalnega dela in zelo uspešno pedagoško delovanje. Znanstveno delovanje dr. Katje Vintar Mally kaže njene izredne sposobnosti za samostojno delo. Usposobljena je za reševanje najzahtevnejših znanstvenih in strokovnih problemov s področja varovanja okolja in trajnostnega razvoja v Sloveniji in v širšem (evropskem) prostoru. Na področju proučevanja trajnostnega razvoja sodi dr. Katja Vintar Mally med vodilne slovenske znanstvenice in raziskovalke. Prof. dr. Katja Vintar Mally je izredno delavna, vztrajna, požrtvovalna in natančna. S temi lastnostmi postavlja visoke standarde na področju znanstvenoraziskovalnega in pedagoškega dela na Oddelku za geografijo ter sočasno prispeva k dobrim odnosom in kakovostnemu delovanju celotne oddelčne skupnosti.

prof. dr. Uršula Lipovec Čebron

Prof. dr. Uršula Lipovec Čebron se raziskovalno posveča in razvija predvsem področji medicinske antropologije in antropologije migracij ter prekrivanja med njima. Znanstveno raziskovalno delo ves čas nadgrajuje z aplikativnim prenosom v prakso ter v raziskave ves čas vključuje tudi študente in študentke ter ustvarja nove zaposlitvene možnosti na področju medicinske antropologije. Decembra leta 2022 je mednarodni projekt SoNAR Global, pri kateri je Uršula Lipovec Čebron vodila slovenski del, prejela prestižno nagrado francoskega ministrstva za znanost Zvezde Evrope (Les Étoiles de l’Europe). Na področju medicinske antropologije je dr. Uršula Lipovec Čebron omogočila nova delovna mesta za mlajše raziskovalce, njeno delo pa zaznamuje zavzemanje za popravo krivic in za enakost v dostopu do osnovnih pravic, predvsem dostopu do ustrezne zdravstvene oskrbe. Njeno delo je tako zgleden primer rabe vrhunskega akademskega družboslovnega in humanističnega znanja, pridobljenega z angažiranim raziskovalnim delom za pozitivne družbene spremembe.

ga. Martina Strnad

Na predlog Dekanjinega kolegija prejme priznanje Filozofske fakultete za strokovno delo ga. Martina Strnad. S svojim poglobljenim poznavanjem področja habilitacij je ga. Martina Strnad dve desetletji nudila podporo vlagateljem in vlagateljicam v vseh fazah postopkov za izvolitev v naziv, prav tako je nudila zanesljivo strokovno podporo ter večkrat predlagala odlične rešitve, usmerjene v optimizacijo in racionalizacijo postopkov. Kot vodja Kadrovske službe skrbi za sodelovalno in konstruktivno okolje ter se uspešno spoprijema z delovnimi izzivi, obenem pa ohranja profesionalen, pa vendar lep odnos do sodelavk in sodelavcev. 

ga. Kristina Pegan Vičič 

Ga. Kristina Pegan Vičič je aktivna članica delovne skupine za bibliografije in delovne skupine za katalogizacijo, dolga leta pa je bila tudi vodja delovne skupine za periodiko. Ga. Kristina Pegan Vičič pomembno vpliva na delovanje knjižnice; pedagoško osebje še posebej ceni njeno zanesljivost in ažurnost pri vnosu bibliografskih enot. Izkazuje iskreno zanimanje za znanstveno-raziskovalno in pedagoško delo članic in članov oddelkov, odlično podpira študijski proces in raziskovalno delo treh oddelkov ter pomembno vpliva k delovanju Osrednje humanistične knjižnice. Za priznanje so jo predlagali Oddelek za germanistiko z nederlandistiko in skandinavistiko, Oddelek za prevajalstvo, Osrednja humanistična knjižnica ter knjižnica za anglistiko, germanistiko in prevajalstvo.

mag. Ana Marija Lamut

Mag. Ana Marija Lamut je višja bibliotekarska svetovalka in namestnica predsednice Sveta Osrednje humanistične knjižnice (OHK) na Filozofski fakulteti. Tako v okviru fakultete zagotavlja sodelovanje z drugimi službami OHK-ja, koordinira pridobivanje različnih podatkov, skrbi za stalno izobraževanje bibliotekarjev, a tudi sama odlično predstavlja Filozofsko fakulteto  v domačem in mednarodnem okolju. Je aktivna članica Komisije za razvoj knjižničnega sistema UL. Z obilico občutka in znanja, kako voditi kolektiv, skrbi za visoko delovno motivacijo, ustrezno komunikacijo ter kolegialno vzdušje, s čimer omogoča, da OHK kljub nekaterim razlikam med oddelčnimi knjižnicami deluje kot usklajena in strokovno konsistentna enota, kar je pomembno tako za fakulteto kot tudi širše.