Dostopnost do kulturne dediščine osebam z invalidnostjo v Sloveniji in v evropskem kontekstu

Foto: Alenka Bartulović

Foto: Alenka Bartulović

V ponedeljek, 16. januarja 2023, se je v Hiši EU v Ljubljani odvil dogodek z naslovom Dostopnost do kulturne dediščine osebam z invalidnostjo v Sloveniji in v evropskem kontekstu v organizaciji Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete in Inštituta za napredno upravljanje komunikacij (Inštitut INUK) iz Maribora, partnerja projekta Accesscult: Inovativne izobraževalne vsebine za doseganje dostopnosti do kulturne dediščine za vse. Projekt vodi in realizira Univerza v Burgosu v Španiji, s pomočjo partnerjev iz petih držav, začel se je septembra 2020 in se bo zaključil februarja 2023.

Projekt Accesscult: Inovativne izobraževalne vsebine za doseganje dostopnosti do kulturne dediščine za vse je nastal ob uvidu, da več kot 20% populacije v Evropski uniji predstavljajo osebe z vsaj eno obliko oviranosti ali invalidnosti, ki še vedno nimajo enakega dostopa do kulturne dediščine in njenih vsebin, zato je dostopnost kulturne dediščine istočasno družbena obveza kot tudi priložnost za kulturne in turistične delavce in ustvarjalce pri razvoju kulturnih vsebin. Po Konvenciji Združeni narodov o pravicah oseb z invalidnostjo, ki jo je Slovenija ratificirala leta 2008 in jo je kot članica EU dolžna spoštovati, imajo osebe z invalidnostjo enako pravico sodelovanja v kulturnem življenju kakor drugi, tako v smislu dostopa in uživanja kulture in kulturne dediščine, kakor tudi možnost udejanjanja in predstavljanja kulturnih vsebin, pomembnih za razvoj lastne identitete in jezika (kot na primer znakovnega jezika in jezika gluhoslepih oseb). Konec avgusta 2022 pa je bila v Pragi sprejeta tudi nova muzejska definicija Mednarodnega muzejskega sveta ICOM, ki poudarja pomen dostopnosti do in sodelovanja skupnosti pri skrbi za kulturno dediščino, kar so pri pripravi izobraževalnih vsebin tudi upoštevali sodelavci in partnerji projekta Accesscult.

Sodelavke projekta Accesscult, dr. Alenka Bartulović, vodja projekta na Univerzi v Ljubljani, in dr. Urša Valič, odgovorna predvsem za vsebine visokošolskega izobraževanja, ter na drugi strani mag. Darja Ivanuša Kline, vodja projekta pri Inštitutu INUK, so predstavile rezultate projekta, od priprave do implementacije visokošolskega študijskega programa Dostopna dediščina za vse ter e-izobraževanja za strokovne delavce v muzejih, galerijah, knjižnicah, arhivih kot tudi v turizmu. Vsebine bodo od marca dalje prosto dostopne na spletni strani projekta. Študentki iz Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete, Vesna Petrič in Tina Mlinarič, sta predstavili kratkotrajno izmenjavo in izobraževanje študentov na Univerzi v Coventriju v okviru projekta, mag. Tamara Trček Pečak iz ALUO Univerze v Ljubljani pa pilotno vodstvo v okviru razstavnega projekta Od blizu: Ohranjanje, varovanje in konserviranje-restavriranje del moderne in sodobne umetnosti v Moderni galeriji.

Organizatorji so želeli dodogek obogatiti tudi s slovenskimi in evropskimi politikami na področju dostopnosti in kulturne dediščine. Evropski poslanec, dr. Milan Brglez, je v video nagovoru predstavil prizadevanja Evropske unije na področju večje družbene vključenosti oseb z invalidnostjo ter izpostavil strategijo AccessibleEU ter prihajajočo uvedbo vseevropske kartice ugodnosti za osebe z invalidnostjo (implementacijo pilotnega projekta pri katerem je sodelovala tudi Slovenija), ki bo olajšala mobilnost in dostop do nekaterih storitev osebam z invalidnostjo. Glavna govornica na dogodku mag. Mateja Toman, predsednica Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije, je izpostavila potrebo po uresničevanju Konvencije ZN o pravicah oseb z invalidnostjo ter potrebo po večjem vključevanju oseb z invalidnostjo v pripravo in izvedbo programov in vsebin kulturne dediščine kot možnost zaposlovanja oseb z invalidnostjo. Vida Koporc Sedej, sekretarka na Direktoratu za kulturno dediščino Ministrstva za kulturo Republike Slovenije, je predstavila prizadevanja in podporo Ministrstva za kulturo pri večji dostopnosti kultrne dediščine muzejev in drugih kultrnih inštitucij. Poudarila je, da se vsako leto muzeji in galerije trudijo, da svoje vsebine približajo in nadgrajujejo osebam z invalidnostjo, zlasti senzorno oviranim. Ana Stanovnik Perčič, nosilka področja izobraževanja odraslih na CMEPIUSu, je udeležencem predstavila možnosti kariernega nadgrajevanja, izmenjav in izobraževanja programa ERASMUS+.

Po obsežni pavzi s prigrizki, na kateri so imeli udeleženci možnost druženja, je sledila predstavitev potreb oseb z invalidnostjo ter dobrih praks, zlasti evropskih projektov, ki tako v slovenski kot evropski prostor vnašajo veliko novosti zlasti pri vključevanju oseb z invaidnostjo v delo pri skrbi za kulturno dediščino. Tako je dr. Simona Gerenčer iz Združenja gluhislepih Slovenije DLAN, predstavila potrebe oseb z gluhoslepoto, ki so v kontekstu dostopnosti kulturne dediščine najbolj spregledane. Dr. Sonja Bezjak je predstavila delo Muzeja norosti na Tratah, ki dokumentira in razstavlja zgodbe in dediščino oseb z izkušnjo institucionalizacije. Dr. Gregor Jenuš iz Arhiva Republike Slovenije je predstavil prizadevanja, izzive in inovativne rešitve za dostopnost arhivskega gradiva preko projekta e-ARH. David Kožuh iz Goriškega muzeja je predstavil enostavne, inovativne in ustvarjalne rešitve ter poudaril pomen sodelovanja s slepimi in slabovidnimi ter izobraževalnimi inštitucijami pri prilagajanju in dostopnosti muzejskih razstav in vsebin. Tatjana Knapp iz koroškega Zavoda RISA – Centra za za splošno, funkcionalno in kulturno opismenjevanje je predstavila pomen lahkega branja in lahkega jezika pri posredovanju informacij ter vpeljevanje novih možnosti zaposlitve testnih bralcev in svetovalcev iz ciljnih skupin lahkega branja oz. jezika, ki sicer nimajo številnih možnosti zaposlitve. Katarina Černe iz Knjižnice slepih in slabovidnih Slovenije je predstavila delo in gradivo, ki se hrani v knjižnici in je izrednega pomena za dostopnost književnih in drugih del slepim in slabovidnim osebam. Nazadnje pa je dogodek zaključila Mija Pungeršič iz Zavoda ODTIZ, ki so ga ustanovile štiri mlade ženske, uporabnice invalidskih vozov ter predstavlja dober vidik samozapolovanja oseb z invalidnostjo. V Zavodu ODTIZ se poleg priprav in izvedb številnih projektov na področju kulture in športa, ukvarjajo tudi s svetovanjem in izobraževanjem na področju dostopnosti.

Dogodek je pomembno osvetlil mnoštvo praks in pristopov k dostopnosti kulturne dediščine osebam z invalidnostjo, hkrati pa opomnil, da je dostopnost kulturne dediščine proces, na katerem moramo aktivno delati vsi vpleteni – od samega političnega vrha, izobraževalnih ustanov, kulturnih ustanov oz. ustanov dediščine, seveda v tesnem sodelovanju z organizacijami in posamezniki iz vrst oseb z invalidnostjo. 

 

Več informacij:

doc. dr. Urša Valič, Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Ursa.Valic@ff.uni-lj.si, +386 31 789 058

 

Erasmus + (2014-2020) is the integrated programme of the European Union (EU) in the fields of education and training, youth and sport, which offers opportunities for all people and in all educational sectors (School Education, Vocational Training , Higher Education and Adult Education). In Spain, the Erasmus + program is managed by the Spanish Service for the Internationalization of Education (SEPIE), which acts as the National Agency for the program in the fields of education and training and is attached to the Ministry of Universities.

Zadnje novice
31. 01. 2023

Skupina 18 univerzitetnih učiteljev iz Butana na obisku na Univerzi v Ljubljani

30. 01. 2023

Svečana podelitev nazivov redna profesorica in redni profesor Univerze v Ljubljani

Foto: Boštjan Podlogar, STA
27. 01. 2023

Žiga Zwitter predaval na Dunaju

ZUG Minisymposium - Zwitter