»Nove umetniške prakse« na razstavah in v institucionalnih politikah v Srbiji 1967–1983

Oddelek za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete in Društvo Igor Zabel vabita na spletno predavanje Branislava Dimitrijevića z naslovom »Nove umetniške prakse« na razstavah in v institucionalnih politikah v Srbiji 1967–1983, ki bo potekalo v torek, 30. marca 2021, ob 16.30 uri prek Zooma. Predavanje bo v angleškem jeziku.

Glavne kulturne institucije, ki jih je socialistična kulturna politika vzpostavljala v 1950-ih in 1960-ih, so podpirale kulturno-ideološko doktrino, kasneje poimenovano »socialistični modernizem«. Konec 1960-ih, kot rezultat sprememb splošnih umetnostnih paradigem in politike, pa je ena glavnih značilnosti »mladinske kulture« postala prav odločna kritika takšnih institucionalnih razmer. Paradoksalno – in deloma zaradi liberalnejšega ozračja poznih 1960-ih – je takratni socialistični institucionalni sistem omogočal tako delovanje »socialističnega modernizma« kot nastanek in delovanje »nove umetnosti«, ki je predstavljala kontrakulturno gesto proti zatohlosti obstoječega sistema.

V Srbiji so prve razstave novih umetniških praks potekale s podporo institucij za mladinsko kulturo. Uvedel jih je umetniški program Biljane Tomić za gledališki festival BITEF leta 1967 v Beogradu, sledili sta razstavi slovenske Skupine OHO na Tribuni mladih leta 1969 v Novem Sadu in Domu mladine leta 1970 v Beogradu. Prve konceptualne skupine v Srbiji – KOD v Novem Sadu in Bosch+Bosch v Subotici – so se pojavile leta 1970, že marca 1971 pa je beograjski Muzej sodobne umetnosti priredil razstavo Primeri konceptualne umetnosti v Jugoslaviji, ki sta jo kurirala Biljana Tomić in Ješa Denegri. Nekaj mesecev kasneje se je v Beogradu odprl SKC – Študentski kulturni center, katerega galerija je postala prizorišče in produkcijska platforma novega pristopa k umetniški praksi ter razstav kot angažiranih dogodkov, kar je doseglo vrhunec s projektom OKTOBER 75.

Predavanje sledi tem dogodkom in jih kritično interpretira z vidika razstavnih praks in institucionalne dinamike, še posebej skozi prizmo razstavnih in zbiralnih politik beograjskega Muzeja sodobne umetnosti. Zaključi se z letom 1983, ko je bila organizirana prva večja retrospektiva novih umetniških praks v Srbiji, pa tudi prva retrospektivna razstava mednarodno priznanega predstavnika te umetnostne paradigme, Roberta Smithsona.

Predavanje bo v angleščini in je del seminarja Razstavljanje likovne umetnosti na Slovenskem od 19. stoletja do danes, ki ga organizirata Oddelek za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in Društvo Igor Zabel.

Branislav Dimitrijević je profesor zgodovine in teorije umetnosti na Visoki šoli za umetnost in oblikovanje v Beogradu. Poučuje in piše o umetnosti in kulturi socialistične Jugoslavije, o avantgardni in sodobni umetnosti ter razstavnih zgodovinah. Je avtor knjig Potrošeni Socijalizam: Kultura, konzumerizam i društvena imaginacija u Jugoslaviji, 1950–1974 (Potrošeni socializem: Kultura, potrošništvo in družbena imaginacija v Jugoslaviji, 1950–1974, Fabrika knjiga, Beograd, 2016), O Normalnosti: Umetnost u Srbiji 1989–2001 (O normalnosti: Umetnost v Srbiji 1989–2001, MSU, Beograd, 2005, z B. Anđelković in D. Sretenović) in Jugoslavija: Zašto i kako? (Jugoslavija: Zakaj in kako?, Muzej Jugoslavije, Beograd, 2019, z I. Erdei in T. Toroman). Od sredine 1990-ih deluje kot kurator za sodobno umetnost, osredotočen predvsem na raziskovanje lokacijsko in kontekstualno specifične umetnosti.

Izbrana besedila

Vabilo v angleškem jeziku

Dogodki

ponedeljek, 19. 10. 2020
Oddelek za slavistiko, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani

Gostujoča predavanja dr. Iváneka z Ostravske univerze

četrtek, 03. 09. 2020
Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani

Spletna predstavitev za tuje študente

sreda, 26. 08. 2020
Oddelek za zgodovino

Javno vodstvo po razstavi En krompir, tri države

sreda, 26. 08. 2020
Oddelek za arheologijo

Metalurški dan

sreda, 26. 08. 2020
Oddelek za filozofijo

Konferenca, posvečena Mahatmi Gandhiju