Jezikovna razčlemba slovenskih besedil do 19. stoletja

Jezikovna razčlemba slovenskih besedil do 19. stoletja

Ure predavanj: 30

Ure seminarjev: 15

Ure vaj: 0

ECTS točke: 4

Nosilec/izvajalec: red. prof. dr. Orel Irena

Vsebina

Jezik neumetnostnih in umetnostnih rokopisnih in tiskanih besedil od 10. do 19. stoletja:
- nabožnih: spovednih, molitvenih obrazcev, pridig, svetopisemskih prevodov, izdaj katekizmov, lekcionarjev, postil, molitev, cerkvenih pesmi itd.; nenabožnih: imen, abecednikov, učbenikov, predgovorov, poezije, proze, dramatike, praktičnosporazumevalnih (pogovorov, pisem), strokovnih, publicističnih, uradovalnih, pravniških (priseg, razglasov, patentov, zakonov ... ) besedil v sinhronem in diahronem uvidu.

Slovnični opis, primerjanje z istovrstnimi mlajšimi besedili, ugotavljanje razvojno spremenljivih in nespremenljivih jezikovnih prvin na vseh ravninah v pokrajinsko in časovno različnih besedilih. Jezikovno- in besedilnozvrstne posebnosti, slogovne značilnosti, knjižne in govorjene, narečne jezikovne prvine, medjezikovne interference. Pomenska razlaga časovno zaznamovanega besedja. Ugotavljanje vplivov izhodiščnega jezika na skladenjski, besedoslovni in besediloslovni ravni pri prevedenih besedilih. Jezikovno posodabljanje starejših besedil. Primerjava besedilnovrstno ali tematsko sorodnih raznočasnih besedil, prepoznavanje kontinuitete in specifičnosti v izrabi jezikovnih stilnih sredstev primerjalno s sodobnim knjižnim jezikom in tujejezičnimi predlogami. Seminarske naloge: jezikovna razčlenitev izbranih tematsko ali besedilnovrstno sorodnih vzorčnih odlomkov besedil iz različnih obdobij slovenskega kulturnega in knjižnega jezika do 19. stoletja. Prepoznavanje kontinuitete, ugotavljanje jezikovnih sprememb, tipičnih za določeno razvojno obdobje ali pisca, ugotavljanje in razlaga razlik v primerjavi s sodobnim knjižnim in govorjenim jezikom. Utrjevanje pravorečnih in naglasnih posebnosti v starejših besedilih, oblikoslovna,
besedotvorna in skladenjska analiza izbranih besedil.

Seminarske naloge utemeljujejo usvojena jezikovnozgodovinska dejstva, zakonitosti in postopke in vsebujejo jezikovno razčlenitev, primerjavo, protistavo izbranih tematsko ali besedilnovrstno sorodnih odlomkov besedil z namenom ugotavljanja kontinuitete in jezikovnih sprememb, tipičnih za določeno razvojno obdobje ali pisca, v primerjavi s sodobnim knjižnim in govorjenim jezikom.