Antropologija turizma

Antropologija turizma

Ure predavanj: 30

Ure seminarjev: 0

Ure vaj: 60

ECTS točke: 6

Nosilec/izvajalec: doc. dr. Kravanja Boštjan, izr. prof. dr. Kozorog Miha

Kulturna antropologija se je v vidnejši meri ukvarjala s problematiko turizma od 70-ih let 20. stoletja dalje. Njena začetna in poglavitna tema v tem pogledu so bili medkulturni stiki in vplivi zaradi vstopanja tujcev (turistov) v različne lokalne skupnosti sveta. V kontekstu raziskovanja turizma je do danes najbolj temeljito obdelovala naslednje teme: motivacijo za potovanje; vrste interakcij med samimi turisti, med domačini iz turističnega okolja in med turisti in domačini; vpliv turizma na naravno okolje in na človekovo vedenje v njem; semiotiko turističnega propagandnega gradiva; turizem kot globalni fenomen in njegove učinke na globalni ravni; vlogo turizma v razvoju s poudarkom na trajnostnem razvoju turističnih destinacij.

Študentke in študenti se seznanijo z zgodovino turizma in njegovimi geografskimi vidiki, v osrednjem sklopu predmeta pa obravnavajo turizem kot specifičen diskurz in družbenokulturno prakso. Pri predmetu je najprej predstavljen političnoekonomski pristop zgodnje antropologije turizma. Temu sledijo obravnave razmerja med turizmom in močjo v sodobnih turističnih prostorih. Predmet obravnava tako klasične raziskave spreminjanja globalne turistične geografije (turistični razvoj, turistični miti, prostočasni rituali in liminalnost turističnega potovanja, akulturacijska paradigma), kot tudi pojme, s katerimi etnografsko obravnavamo sodobni turizem: avtentičnost, komodifikacija kulture, razmerje med turizmom in identiteto, reprezentacije dediščine v turizmu, globalni simulakri, trajnostna paradigma, mobilnostna paradigma, oder in zaodrje turističnih prostorov, turistične enklave in heterogeni turistični prostori, kulturni posredniki v turizmu, turizem v luči informacijskih in komunikacijskih tehnologij, tematiziranje turističnih produktov itd.

Pri vajah se študentke in študenti seznanijo z referenčnimi etnografijami turističnih prostorov. Na tej podlagi je organizirano etnografsko terensko delo na izbrani turistični destinaciji, kjer študentje pod vodstvom izvedejo samostojno raziskavo izbranega vidika destinacije, kot so npr. njena institucionalna krajina, njeni turistični produkti in s turizmom povezane vsakdanje prakse njenih prebivalcev.

1. Boissevain, Jeremy, ur., 1996, Coping With Tourists: European Reactions to Mass Tourism. Providence in Oxford: Berghahn Books. 264 str.
2. Burns, Peter M., 1997, An Introduction to Tourism and Anthropology. London in New York: Routledge. 188 str.
3. Burns, Peter M. in Marina Novelli, ur., 2008, Tourism and Mobilities: Local- Global Connections. Oxforshire in Cambridge: CABI. 247 str.
4. Jamal, Tazim, in Mike Robinson, ur., 2009, The SAGE Handbook of Tourism Studies. London: SAGE. 737 str.
5. Löfgren, Orvar, 2002, On Holiday: A History of Vacationing. Berkeley, Los Angeles in London: University of California Press. 320 str.
6. MacCannell, Dean, 1989, The Tourist: A New Theory of the Leisure Class. New York: Schocken Books. 214 str.
7. Scott, Julie in Tom Selwyn, ur., 2010, Thinking Through Tourism. New York: Berg. 285 str.
8. Sheller, Mimi in John Urry, ur., 2004, Tourism Mobilities: Places to Play, Places in Play. London in New York: Routledge. 240 str.
9. Selwyn, Tom, ur., 1996, The Tourist Image: Myths and Myth Making in Tourism. New York: John Wiley & Sons. 270 str.
10. Singh, Tej Vir, ur., 2012, Critical Debates in Tourism. Bristol, Buffalo in Toronto: Channel View. 398 str.
11. Smith, Valene, in Maryann Brent, ur., 2001, Hosts and Guests Revisited: Tourism Issues of the 21st Century. New York: Cognizant Communication Corporation. 462 str.
12. Urry, John, in Jonas Larsen, 2011, The Tourist Gaze 3.0. Los Angeles, London et all: Sage. 282 str.