© Faculty of Arts, University of Ljubljana | All rights reserved.
Accessibility Cookies Privacy Policy
Design and development: ENKI
V četrtek, 17. oktobra 2024, so se študentke in študenti Oddelka za sociologijo Filozofske fakultete udeležili feministične ture, ki jo je v organizaciji zavoda Urbane vrane vodila Jasmina Jerant. Feministična tura prikaže Ljubljano skozi zorni kot žensk, ki so oblikovale mesto, a so hkrati pogosto izpuščene iz zgodovinskih zapisov, spomenikov. Feministična tura po Ljubljani sledi stopinjam teh pozabljenih žensk in njihovega boja za enakopravnost, ki traja že stoletja. V preteklosti so ta prostor soustvarjale pomembne zgodovinske osebnosti in dogodki, ki na piedestal postavljajo vprašanje: zakaj je prispevek žensk v družbi še vedno neviden?
Začetna točka ogleda je bila Dekliška šola, kjer je nekoč poučevala Marija Wessner. Marija je s svojimi progresivnimi idejami prelomila meje tradicionalnega šolskega sistema, v katerem so se dekleta učila zgolj osnovnih in gospodinjskih spretnosti. Po njeni zaslugi pa so se začela učiti veščin, ki so jim omogočale neodvisnost, saj jih je poučevala tudi matematiko, psihologijo, pedagogiko, metodiko in gospodinjstvo. Pot je sodelujoče vodila mimo znamenite Galerije ŠKUC (Študentski kulturno umetniški center), ki je v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja postal središče alternativnih kultur in aktivizma. Tu sta v zgodnjih 80. letih začeli delovati feministična skupina – Lilith in prva gejevska skupina v Jugoslaviji – Magnus.
Spoznali so se tudi z eno najvplivnejših slovenskih pesnic Lili Novy, ki je še vedno premalo priznana. Njene pesmi, pisane v nemščini, so prelomne za slovensko književnost, a njen glas ostaja v senci. Sprehod mimo Starega trga, kjer je nekoč živela, razkriva tudi njen pogumni značaj in uporniška drža, ki je sprožila ogorčenje, a hkrati simbolizirala osebno svobodo.
Po ogledu »tranče« (zaporniške celica, kjer so ženske, proglašene za čarovnice, čakale na usmrtitev), je sodelujoče pot vodila do Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU), nato do Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK) ter do kulturnega društva Glasbena matica. Tukaj jih je Jasmina Jerant seznanila s šokantnimi dejstvi, med drugim tudi s tem, da so za mnoge ženske dosežke zasluge pobirali njihovi moški kolegi in sodelavci., kar pa se kaže tudi pri postavljanju spomenikov. V Ljubljani imamo namreč kar 360 spomenikov, a od teh jih je le 10 posvečenih ženskam. Podobno statistiko pa zaznamo tudi pri poimenovanju ulic, saj je od 1500 ulic po ženskah imenovanih le 50, ki v večini predstavljajo kratke in slepe ulice. V samem centru mesta je po ženski imenovana zgolj ena ulica, in sicer po Josipini Turnograjski, ki nas popelje do prve javne dekliške šole, ki so jo ustanovile Uršulinke in tako zagotovile šolanje za deklice iz podeželja.
Med postajami je bil tudi Kongresni trg, kjer se je v času fašistične okupacije odvijal eden izmed najpomembnejših ženskih uporov. Leta 1943 se je zbralo 10.000 žensk, da bi zahtevale osnovne pravice za svoje zaprte može in brate. Kljub nevarnosti in represiji so s svojo neustrašnostjo dosegle preobrat, s čimer so dokazale, da imajo tudi ženske moč spreminjati zgodovino. Feministično turo pa so zaključili z ogledom Slovenskega parlamenta in obiskom okna Julije Primic.
S feminističnimi pohodi in turami, kot je ta, opominjamo na zgodovinsko nepravičnost. Ženske so bile skozi zgodovino pozabljene, njihov prispevek zanemarjen, zgodbe pa spregledane. Ker so zgodovino pisali predvsem moški in v njih beležili svoje dosežke, moramo sedaj poskrbeti, da ženske ne ostanejo pozabljene. Njihova imena morajo zasijati v vseh zgodovinskih kontekstih, na vseh pomembnih mestih v našem prostoru.
Julija Planinšič in Ingrid Gnus
Foto: Ingrid Gus
© Faculty of Arts, University of Ljubljana | All rights reserved.
Accessibility Cookies Privacy Policy
Design and development: ENKI