Geneza slovenske folkloristične teorije

Geneza slovenske folkloristične teorije

Ure predavanj: 30

Ure seminarjev: 0

Ure vaj: 0

ECTS točke: 3

Nosilec/izvajalec: doc. dr. Klobčar Marija, prof. dr. Mencej Mirjana

Od konca 18. stoletja, ko je v Sloveniji opaziti prva zanimanja za slovensko folkloro, se je sčasoma ob ljubiteljskem delu začela razvijati tudi teoretična misel o ljudskem slovstvu. Predavanja želijo uvrstiti slovensko znanstveno dogajanje v sočasne evropske tokove, ki jih je spodbudil J. G. Herder, pri nas pa sta recepcijo njegove misli predstavila Jernej Kopitar, še bolj pa Stanko Vraz, ki je tudi začetnik znanstvenega razmišljanja o folklori na Slovenskem. Vraz in njegovo videnje folklore. Proti koncu 19. in v začetku 20. stoletja se pod vplivom evropskih raziskav začne pri nas „ločevanje duhov“ v folkloristiki, ki ga sprožita raziskovalca Karel Štrekelj z antropološkim pogledom na folkloro in Matija Murko s t. i. literarnim folklorizmom, ki je pri nas postal dominanten v literarni zgodovini in deloma tudi v folkloristiki. 20.stoletje z etnološkimi in antropološkimi teorijami folklore ter slovenski odmevi na evropske in ameriške zglede ter pobude. Poudarek je tudi na specialnih folklorističnih disciplinah (etnomuzikologija, etnokoreologija itd.),njihovi vpetosti v svetovne folkloristične tokove ter njihov vpliv na razvoj sodobne slovenske folkloristične teorije in metodologije. 21. stoletje: sprejem in preučevanje „netradicionalnih“ oblik spontanega ustvarjanja kot element sodobnih folklornih pojavov in njihovo umeščanje v sodobno slovensko folkloristično teorijo.

1. Marko Terseglav; Ljudsko pesništvo. DZS, Ljubljana 1987. 150 str.
2. Rosemary Levy Zummwalt, American Folklore Scholarship. Bloomington 1988. Izbrana poglavja: str. 99-120.
3. Giuseppe Cocciara: Storia del folklore in Europa. Torino, 1971.